Najkrajša pot na Goro je vedno predstavljala poseben izziv za lovce na rekorde. Alpinisti, atleti, kolesarji, nogometaši, smučarji tekači in ostali – vsi športniki iz bližnje in daljne okolice Ljubljane so se že desetletja preskušali na Šmarnogorski strmini in neformalno tekmovali kdo bo hitrejši.
Tudi zato, da bi govoricam o malo verjetnih vzponih pod desetimi minutami naredili konec, smo se določili, da uradno poiščemo najhitrejšega.
Prvič smo "Rekord" organizirali leta 91 kot spomladansko varianto klasičnega Teka na Šmarno goro. Istega leta naj bi jeseni pripravili še tradicionalni Tek, a so dogodki, ki so se zvrstili tistega junija in nas popeljali v samostojnost, preprečili načrte organizatorju.
Pozimi 96 smo zamisel o organizaciji Rekorda oživili, vendar je prišla pobuda povsem od drugod. Prvega februarja 95 se je namreč v slovenskih gorah smrtno ponesrečil eden izmed nas, prijateljev Šmarne gore, članov Šmarnogorske naveze;
Tako se vsako prvo soboto v februarju prvič v Novem letu zbere pod Šmarno goro slovenska gorsko-tekaška srenja - zaradi druženja, zaradi dirke in nenazadnje zaradi Toma, pa čeprav tega zadnjega marsikdo niti ne ve.
Rekord je posvečen Tomu, ki je svoje telo in duha krepil na pobočjih Šmarne gore za domačo hišo.