V Atlasu Slovenije sta na osamelcu sredi Ljubljanske kotline označena dva vrhova,
Grmada in Šmarna gora. Vzhodni vrh se imenuje Šmarna gora (669 m), za domačine včasih
kar Gora, ki se dviga nad nižino približno 350 m. Prvotno se je ta vrh imenoval Holm,
kar pomeni od vseh strani osamljeno višavo. Kasneje je Gora veljala tudi kot božja pot,
od tod izvira njeno današnje ime.
Zahodni vrh, šmarno-gorska Grmada ali kratko Grmada (676 m), je 7 m višja od svoje vzhodne sosede.
Ime se je prijelo v času turških vpadov. Zaradi svoje lege so imeli na njej urejeno opazovalnico,
s kresovi pa so dajali znamenja na blizu in daleč o bližajoči se nevarnosti turških roparskih vpadov.
Literatura in viri:
- Lah, A., Lenarčič, M., 1998 : Šmarna gora. Epsi d.o.o., Nazarje.
- Šmarna gora, vodnik. 1981, PD Šmarna gora, Delavska enotnost, Ljubljana.
- Gozdna učna pot po šmarnogorski Grmadi. 2002, Zavod za gozdove Slovenije, Ljubljana.
- Zloženka Šmarna gora. 1998, Gostilna Ledinek, Šmarna gora.